Tehnološki napredek in kulinarična recesija
Nedelja, 06 Februar 2011 00:19 | 
Prispeval Borut Puklavec | 
| 
| 
Tehnološki napredek in kulinarična recesija
Mednarodni sejem igrač Nürnberg 2011
Leto je naokoli in spet smo se odpravili na sejem igrač v Nuernberg. Tudi letos smo svoj ogled osredotočili predvsem na modelno železnico in temu primerna je tale reportaža. A začnimo pri splošnih vtisih. Sejem je bil podobno kot lani dobro organiziran in prireditelju je treba priznati profesionalnost. Edina zamera, ki jo imamo, ki pa je pravzaprav bolj zamera do ponudnika prigrizkov, kot pa do organizatorja, je razočaranje, ker na sejmu ni bilo za dobiti karijeve klobase - tistega currywursta, ki nam je lansko leto tako teknil! No, vsaj v soboto, ko je bila na sejmu prisotna naša ekipa, o tej specialiteti ni bilo ne duha ne sluha. Ker naši ekipi dobra hrana zelo tekne, smo to, bolj za šalo, kot za res, označili kot kulinarično nazadovanje.
"Povprečna starost ljudi, ki se ukvarjajo z modelno železnico, se viša", je bila špekulacija naše ekipe, ko smo ugotavljali da vse več ponudnikov svoj repertoar širi z modeli v merilu 0 (1:45). Modeli v tem merilu so približno dvakrat večji od modelov v najbolj razširjenem merilu H0 (1:87), kar je ugodno za ljudi, ki jim peša vid, obenem pa so modeli v merilu 0 tudi precej dražji in kot taki verjetno manj primerni za mlajšo populacijo, ki ima v svojih stanovanjih praviloma tudi manj prostora.
Že lansko leto smo pisali o vse večji dostopnosti tehnologije, ki se uporablja pri izdelavi modelne železnice in s tem posledično vse večje število malih serij v t.i. "eksotičnih" barvah. Logična posledica tega trenda je seveda vse večja prisotnost maloserijskih ponudnikov modelne železnice, kar je na letošnjem sejmu prišlo zelo do izraza. Če si boste ogledali album slik s sejma (http://modelni.vlaki.com/fotke/dogodki/vgallery.php?CountryID=002&StationID=f140), boste opazili veliko število majhnih in relativno neznanih razstavljalcev, ki jih je iz leta v leto več.
Čeprav njihova ponudba vztrajno raste, med manjše ponudnike še vedno sodi tudi italijansko podjetje ACME, ki nas je lansko leto skoraj šokiralo z napovedanimi slovenskimi (SŽ) in ex-jugoslovanskimi (JŽ) modeli. Napovedi so se nato v lanskem letu slabo realizirale, a kot vse kaže, bo letos zelo drugače, saj je ACME predstavil vrsto JŽ, SŽ in HŽ prototipov v fazah zelo blizu končnim. Kot so sami dejali, ko so nam uslužno, na našo željo, iz razstavnih vitrin vzeli modele za lažje fotografiranje, je pri ogledu prototipov potrebno upoštevati, da se bodo le-ti pred izdelavo serije še nekoliko dodelali in spremenili, saj pri nekaterih prototipih ni bila izbrana prava barva (predvsem so tu govorili o barvah streh), pa tudi vsi detajli še niso bili pravilno nameščeni, kar je bila po nihovih besedah posledica predsejemske naglice.
Glede na vse kar smo videli in slišali pri ACME-ju, je letos povsem realno za pričakovati model električne lokomotive SŽ 342 (t.i. Moped), dva različna seta s po tremi potniškimi vagoni JŽ tipa Y (zelo tipični štiriosni potniški vagoni s področja bivše Jugoslavije, ki so še danes v rednem prometu) t.i. "Jugoslavia Express", set vagonov Mimara v barvah JŽ, zeleni potniški vagon starejšega italijanskega tipa 1937, ki lepo dopolnjuje pri ACME-ju že izdelana vagona IV epohe, ter vsaj kakšnega izmed tipično modrih vagonov spalnikov, ki so bili na sejmu predstavljeni v barvah JŽ, SŽ in HŽ.
Heris, tudi maloserijski izdelovalec, ki nas je v preteklosti že razveselil z zelo tipičnimi jugoslovanskimi tovornimi vagoni tipa Gbs, je v svojem katalogu za leto 2011 pravtako napovedal izdelavo številnih modelov "Adriatik" regije.
Glede na slabo realizacijo njihovih napovedi v preteklih letih, smo poprosili predstavnika podjetja Heris za zanesljive informacije, kaj od napovedanega dejansko namerava iziti v tem letu. Res zelo prijazen in kooperativen direktor tega podjetja si je vzel čas in z nami prelistal katalog, ter nam označil predvideni terminski plan, ki se ga bodo skušali držati. Po njegovih besedaj lahko v letošnjem letu v "tovornem segmentu" pričakujemo ponatis zgoraj omenjenega tovornega vagona JŽ tipa Gbs z drugačnimi številkami od prvotnega modela in model "Express" Gbs Hrvaških železnic (HŽ). Kar se tiče potniških vagonov, naj bi letos izdelali dva različna svetlomodro/bež ex-SNCB JŽ vagona (1./2. ter 2. razred) IV. epohe in "sorodnika" že izdelanega vagona z ležalniki, ki bo imel ustrezne napise v latinici in cirilici ter še dva vagona istega tipa, ki pa bosta za razliko od prvega v rumeno/oranžni oz. modro/bež/rdeči kombinaciji. Še dva JŽ vagona nazadnje omenjenega tipa pa naj bi izšla v letu 2012, ko naj bi izšel tudi HŽ "tandem" Hrrs-z, medtem ko je izdelava vagona za prevoz živih živali HŽ vprašljiva, saj naj bi v Herisu imeli probleme s pridobivanjem podatkov o oznakah na vagonu.
Če sta ACME in Heris s svojimi namerami razveselila ljubitelje domačih modelov, pa na žalost tega ne moremo trditi za ROCO, ki je do sedaj izdelal največ modelov s tega področja. Predstavnik podjetja ROCO nam je namreč razložil, da za leto 2011 nimajo v načrtu nobenega modela s področja bivše Jugoslavije, jih pa planirajo za leto 2012. Če ROCO ni navdušil z novimi "našimi" modeli, pa je bila navdušujoča predstavitev njihovih tehnoloških novitet. Skozi večkrat ponovljeno vodeno predstavitev so obiskovalcem predstavili tehnološko napredne "cukerčke", kot so motorizirano dvigovanje odjemnikov toka na električnih lokomotivah, motorizirano odpiranje in zapiranje vrat na potniških vagonih, dimne generatorje, ki delujejo usklajeno s taktom parne lokomotive, snežni plug, ki se sam obrne za 180°, se mu vrtijo ventilatorji in ima možnost dviganja ter spuščanja pluga, tovorne teleskopske vagone, ki se motorizirano odpirajo in zapirajo, k vsemu temu pa so seveda sodili tudi ustrezni zvoki. Omeniti moramo še lokomotivo, ki jo z minimalnim posegom iz enosmernega sistema napajanja prilagodimo za Maerklinov izmenični sistem in obratno (podobno rešitev je predstavil tudi ESU, najbolj poznan po svojih dekoderjih), a pri ROCO-u nas je najbolj presenetila zadnje predstavljena novost, upravljanje lokomotive prek bluetooth-a. Poenostavljeno to pomeni, da če imate tovrstno ROCO lokomotivo in mobilni telefon s funkcijo bluetooth-a, ne potrebujete digitalne centrale, da bi vaša lokomotiva znala piskati, prižigati in ugašati luči in podobno. Vse skupaj bo delovalo tudi na navadnem analognem tiru.
Če smo se pred obiskom ROCO-vega razstavnega prostora spraševali, kako bodo velika podjetja sploh preživela ob vse večjem pritisku maloserijcev, ki so velikokrat za isto ceno celo kvalitetnejši od velikih, smo sedaj dobili odgovor. Velika podjetja so logično pričela vlagati v tehnološke inovacije, kjer jim bodo maloserijski ponudniki težje sledili. Ta teza se nam je med drugim potrdila tudi ob obisku Maerklina, kjer so med drugim demonstrirali upravljanje lokomotive s priljubljenim iPhone-om.
Preden zaključimo se pomudimo še pri podjetju Preiser, ki je lansko leto pritegnilo veliko pozornost s svojimi "pomanjkljivo oblečenimi figurami v naravni velikosti". Preiser je ostal zvest svoji tradiciji in udeleženci s(m)o bili deležni zanimive modne revije, vinska kraljica pa je celo posebej pozirala za freelancereporter.si in modelni.vlaki.com ter nam prijazno pokazala svojo 87-krat pomanjšano dvojnico, ki, resnici na ljubo, ni bila tako simpatična kot original.
Če smo se na začetku članka ukvarjali s porastom merila 0, ki je za večino ljubiteljev tega hobija razmeroma veliko merilo, pa zaključimo z merilom, za katerega bi kdorkoli težko dejal, da ima manjšega. Na izhodu iz hale z modelno železnico smo se kar nekaj časa zadržali pri gospodih iz Hong Konga, ki so nam predstavili njihovo merilo T (1:480). Seveda nas je najprej zanimalo kaj pomeni oznaka "T". Odgovor je bil več kot preprost: T kot angleško "three" (tri), kar označuje medtirno razdaljo 3 milimetre. Če si boste ogledali slike na (http://modelni.vlaki.com/fotke/dogodki/vgallery.php?CountryID=002&StationID=f140) boste lahko opazili, da so z lokomotivo merila T brez težav premikali vagon brez pogona v merilu H0.
Kako so v tako miniaturno lokomotivo stlačili tako močan motor, nam še vedno ni čisto jasno. Gospodje podjetja Tgauge Railway Shop, ki trži modelno železnico merila T, so pojasnili, da le-ta v Evropi trenutno še ni naprodaj, da pa se na Japonskem prodaja po ca. 130 EUR, za kar se dobi osnovni krog z napajanjem in dvema senzorjema ter 4-delna kompozicija hitrega vlaka. Za tiste, ki si še ne predstavljate: tirni razmik 3 milimetre je več kot dvakrat manjši od tirnega razmika merila Z... ja, ja, tistega merila Z, ki so ga pri Maerklinu včasih postavljali ob bok oreha, da so poudarjali njegovo majhnost.
za freelancereporer.si
in modelni.vlaki.com
Borut Puklavec
in Darko Pahič Szabo
Zadnjič posodobljeno (Nedelja, 13 Februar 2011 14:20)